Začarani krog

sobota, 14. maj 2022

Človek, ki se ujame v začarani krog osamljenosti, se iz tega kroga lahko reši. Mora se samo upreti skušnjavi, da se skriva pred drugimi. Seveda to zanj ni preprosto, vendar druge rešitve ni. Osamljeni človek se torej mora obrniti na druge. Morda se lahko loti kake nove prostočasne dejavnosti in tako spozna ljudi, s katerimi ima nekaj skupnega.

 

Roman za mlade in stare Jež in samotni občutek, ki ga je napisal nizozemski pesnik, pisatelj in zdravnik Toon Tellegen, je zgodba o osamljenosti. Natančneje, gre za zgodbo o ježu, ki ga nikoli nihče ne obišče, zato napiše pismo, v katerem povabi na obisk vse živali, a ga po tisoč in enem pomisleku strga in se odloči, da bo kar sam in osamljen. Potem pa se zgodi nepričakovano, ki vse spremeni – obišče ga veverica in mu po obisku napiše pismo, kako prijetno je bilo, in dopiše »do kmalu«, kar sta za ježa najlepši besedi, kar jih je kdaj slišal.

Izhajajoč iz te zgodbe bi se torej pričujoči zapis lahko nadaljeval kot pisanje o eni glavnih težav sodobnega časa. Povsod v razvitem svetu je namreč vedno več osamljenih ljudi. Izbruh novega koronavirusa oziroma omejitve za zajezitev širjenja tega virusa so ta porast že povečale.

Vendar ta zapis ni namenjen osamljenosti, temveč je namenjen razlagi začaranega kroga.

 

Kaj je začarani krog?

Ko uporabljamo izraz začarani krog, uporabljamo nedobesedni prevod latinskega izraza circulus vitiosus, ki dobesedno pomeni napačni krog. V tem dobesednem pomenu izraz circulus vitiosus označuje logično napako v dokazovanju ali opredeljevanju. Gre za to, da neki pojav opredelimo z drugim pojmom, ki pa ga opredelimo s prvim. Oziroma gre za to, da kot dokaz jemljemo nekaj, kar bi pravzaprav šele morali dokazati.

Ko uporabljamo nedobesedni prevod izraza circulus vitiosus se nanašamo na zapleteno verigo dogodkov, ki se krepi skozi povratno zanko – en dogodek vodi k drugemu in tretjemu in tako dalje, dokler ne pridemo spet na začetek in se okrepi prvi dogodek in tako dalje. To lepo ponazarjata dva primera iz narave. Prvi je snežena kepa, ki jo valimo po mokrem snegu in postaja vedno večja ter lahko postane tako velika, da je ne moremo več valiti. Za drugi primer pa pomislimo na majhen kamenček, ki se začne kotaliti v hribih in lahko sproži rušilni plaz. Seveda pa so tudi primeri iz človeške družbe. Tako govorimo o začaranem krogu revščine, neuspeha, osamljenosti…

 

Primer začaranega kroga: osamljenost

Dogajanje v človeški družbi se umešča tudi na področje duševnosti, kjer prav tako najdemo primere začaranega kroga. Eden od teh primerov je začarani krog, v katerega se ujame človek, ki je osamljen. To se zgodi, ko tak človek zaradi svoje osamljenosti postane tesnoben oziroma ga postane strah ob druženju z drugimi ljudmi, ki bi ga lahko ocenjevali ali obsojali, kar poruši njegovo samozavest in ga odvrne od tega, da bi se obrnil na druge.

Začarani krog pri osamljenosti seveda ne pomeni nič dobrega. Pomeni namreč pomembne težave v telesnem in duševnem zdravju. Natančneje, osamljeni ljudje bolj tvegajo bolezni srca in ožilja, pa tudi rakava obolenja in slabše okrevanje pri zdravljenju teh obolenj ter počasnejše zdravljenje ran. Prav tako je pri njih večje tveganje za težave v duševnem zdravju, zlasti motnje spanja in depresijo, tudi upad spoznavnih sposobnosti.

Na srečo se lahko osamljen človek, ki se ujame v začarani krog, iz tega kroga tudi reši. Mora se samo upreti skušnjavi, da se skriva pred drugimi. Seveda to zanj ni preprosto, vendar druge rešitve ni. Osamljen človek se torej mora obrniti na druge. Morda se tudi lahko loti kake nove prostočasne dejavnosti in tako spozna ljudi, s katerimi ima nekaj skupnega. Ali pa začne početi kaj drugega, pri čemer ne bo mogel biti preprosto sam.

 

Drugi primeri

Poglejmo si še nekaj drugih primerov začaranega kroga na področju duševnosti.

Pri panični motnji se človek ujame v začarani krog, ko zazna malo hitrejši utrip svojega srca in se zato ustraši, da prihaja panični napad, zaradi česar mu začne srce še hitreje biti, kar ga še bolj prestraši, to pa vodi k še hitrejšemu srčnemu utripu, to pa k še večjemu strahu – človek se ustraši, da mu bo srce odpovedalo. Ta panika sicer traja petnajst do dvajset minut in spontano mine.

Naslednji primer je slabo počutje zaradi slabega počutja. Tu se človek ujame v začarani krog, ko se slabo počuti, zato postane slabe volje, zaradi česar postaja vse bolj napet, to pa privede do tega, da ga začne boleti glava, zaradi česar pa je njegovo počutje še slabše, zato pa je še bolj slabe volje.

Pri odlašanju se človeku zgodi, da se ujame v začarani krog, ko bi moral nekaj narediti, pa se mu ne ljubi in se zanese na to, da ima za to še veliko časa, zaradi česar se loti nečesa drugega, kar pomeni, da mu prvo ostane. To pa privede do tega, da se mu to še manj ljubi narediti, zaradi česar se spet loti nečesa drugega, prvega pa ne naredi.

Še en primer je to, kar označuje izraz naučena nemoč. Tu gre za človekovo ujetost v začarani krog, ki jo povzema na primer naslednje sosledje njegovih misli: Joj, pred menoj je seminarska naloga. Eh, vedno sem zadnji ali pa mi sploh ne uspe. Spet mi ne bo uspelo. Nima smisla, da se sploh trudim.

Tako, kot pri osamljenosti, se seveda tudi v teh primerih človek, ki se ujame v začarani krog, lahko iz tega kroga reši. Vendar tudi tu pravzaprav ni druge rešitve kot to, da se človek upre skušnjavi, ki ga zapre v začarani krog.

 

Kako naprej?

In kako naprej, ko človek izstopi iz začaranega kroga, natančneje, ko se zave, da se je znašel v začaranem krogu in da velja iz njega čim prej izstopiti, in to tudi stori?

Če se vrnemo k zgodbi na začetku, lahko ježev izstop iz začaranega kroga povzamemo takole: jež sicer čaka na radoživo veverico, da mu bo odprla vrata v druženje, toda – in to je pomembno – ko veverica pride, jež premaga svoj strah, kaj bo sledilo, in je ne zavrne že takoj. Zdaj se lahko opogumi tudi, da jo povabi tudi sam.●

 

Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. medicine, specialistka psihiatrije, in dr. Barbara Vogrinec Švigelj, filozofinja, Inštitut Karakter, inštitut za osebnostne motnje in oblikovanje osebnosti

Sobotna priloga, str. 27, Delo, leto 64/št. 110, 14. maj 2022.