Za GAM sta značilni močna, stalno prisotna tesnoba in zaskrbljenost za stvari, ki so za posameznika pomembne in mu predstavljajo vrednoto: npr. lastno zdravje ali zdravje pomembne osebe, denar, šolski uspeh, partnerska zveza, zavrnitev oseb, ki so zanj pomembne, strah, da mu bo v službi spodletelo, da ga prijatelji ne bodo imeli radi, mnenje drugih in podobno. Ti ljudje so večinoma zaskrbljeni za njim pomembne stvari, čeprav ni nujno, da so realno pomembne.
Osebe s to motnjo imajo velike zahteve do sebe, ženejo se za popolnostjo. Dvomijo v svoje sposobnosti, kakovost svojega dela in svojo učinkovitost. Neprestano iščejo potrditev od zunaj in zaradi prevelikih pričakovanj do sebe doživljajo pri svojih uspehih premajhno zadovoljstvo. To jih ovira že pri vsakodnevnih aktivnostih.
Osebe z GAM želijo imeti kontrolo nad dogajanjem okoli sebe.
Vzroki
Natančen vzrok za GAM ni popolnoma znan, vendar pa k njenemu razvoju prispevajo številni dejavniki, vključno z genetiko, možgansko kemijo in stresi iz okolja .
Genetika
Nekatere raziskave kažejo, da gre za prirojeno nagnjenost, torej dednost. Če je v družini že prisotna anksiozna motnja, se torej poveča nagnjenost k razvoju GAM.
Kemijski procesi v možganih
GAM je povezana z nenormalno ravnjo nekaterih nevrotransmiterjev v možganih. Nevrotransmiterji so posebni kemični prenašalci, ki pomagajo prenašati informacije od ene do druge živčne celice. Če nevrotransmiterji niso v ravnovesju, sporočila ne morejo priti pravilno skozi možgane. To lahko spremeni način, kako možgani reagirajo v določenih situacijah, ki vodijo do tesnobe.
Okoljski dejavniki
Dejavniki, kot so travma, stresni dogodki (zloraba, smrt bližnjega, ločitev) lahko povzročijo GAM, ta se lahko še poslabša v času stresnih situacij. GAM lahko zelo poslabša še zloraba substanc (vključno z alkoholom, kofeinom in nikotinom).
Znaki in simptomi
Ljudje z GAM se zelo težko znebijo skrbi, četudi vedo, da je njihova anksioznost veliko močnejša, kot je pomembna sama situacija. Težko se sprostijo, hitro se prestrašijo in imajo težave s koncentracijo. Težave se pojavljajo pri spanju, fizični znaki pa vključujejo utrujenost, glavobole, mišično napetost, težko požiranje, tresenje, potenje, razdraženost, slabost, pogostejšo uporabo stranišča, občutek dušenja...
GAM se razvija počasi. Začne se v najstniških letih ali zgodnji odrasli dobi. Simptomi se periodično poslabšujejo in izboljšujejo, v času stresa pa se lahko zelo poslabšajo.
Če so znaki GAM milejši, osebe lahko funkcionirajo v družbi in obdržijo službe. Če je GAM močnejša, potem se ljudje zelo težko spopadajo z vsakodnevnimi obveznostmi.
Kdo lahko zboli za GAM?
Povprečna starost oseb, ki jih prizadene GAM, je 31 let, in bolj prizadene ženske kot moške. Vendar, GAM se lahko pojavi kadarkoli v življenju, tveganje pa je večje med otroštvom in srednjimi leti.
Če menite, da imate generalizirano anksiozno motnjo, najprej obiščite zdravnika, ki bo izključil vse fizične težave in vas potem napotil do strokovnjaka za duševno zdravje.
Veliko ljudi z GAM se pridruži skupinam za samopomoč, kjer lahko govorijo o svojih težavah, ter tam dobijo podporo in razumevanje. Pomembna je tudi podpora bližnjih, zato jim povejte o svoji motnji, da vas bodo lažje razumeli.