Obsesije so vsiljive, nerazumne misli, neželene ideje in impulzi, ki se vedno znova pojavljajo v mislih osebe. Osebi se vedno znova in znova vsiljujejo moteče misli, kot so "moje roke so polne bacilov, moram jih oprati", "lahko sem pustil pečico prižgano, moram se vrniti in preveriti", "kaj če bom po nesreči poškodovala svojega otroka? Biti moram zelo previdna ali pa se bo zgodilo nekaj slabega ". Oseba, ki doživlja te obsesije, se po eni strani zaveda, da so nerazumne. Toda po drugi strani se boji misli, saj dvomi v čedalje več stvari. Poskus, da bi se oseba uprla takim misli ustvarja velik strah, stisko.
Kompulzije so ponavljajoči obredi, kot so npr. umivanje rok, štetje, preverjanje, kopičenje ali urejanje. Posameznik ponavlja ta dejanja večkrat dnevno, kar olajša tesnobo, čeprav le za trenutek. Ljudje z OKM so prepričani, da morajo opravljati te kompulzivne rituale, drugače se lahko zgodi kaj slabega njim ali njihovim bližnjim.
Skoraj vsak od nas ima vsaj enkrat v življenju izkušnjo z obsesivnimi mislimi ali kompulzivnim vedenjem. Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM) se pojavi, ko posameznik doživlja obsesije in kompulzije več kot eno uro na dan in ko to ovira njegovo življenje. Pogostnost obsesivno kompulzivne motnje je od 1 – 3% v populaciji, čeprav je prepoznanih in zdravljenih motenj mnogo manj. Simptomi OKM se lahko izrazijo pri ljudeh vseh starosti.
OKM je pogosto opisana kot "bolezen dvoma". Posamezniki z OKM so "patološki dvomljivci", ker ne morejo razlikovati med tem, kar je mogoče, kaj je verjetno in kaj je malo verjetno, da se zgodi.
Kdo zboli za OKM?
Vsak od nas lahko zboli za OKM. Simptomi se običajno začnejo v otroštvu, najstniških letih ali mladi odrasli dobi.
Vzroki
Številni znanstveni dokazi kažejo, da je OKM posledica kemičnega neravnovesja v možganih. Dolga leta so strokovnjaki za duševno zdravje napačno domnevali, da je OKM posledica slabega starševstva in osebnostnih motenj. To teorijo so v zadnjih desetletjih povsem ovrgli. Včasih razvijejo OKM ljudje z možganskimi poškodbami, kar nakazuje, da gre za zdravstveni problem.
Na to kaže tudi učinek placebo zdravil. Pri zdravljenju oseb z depresijo ali panično motnjo s placebo zdravili, jih je skoraj 40% zatrdilo, da se počutijo bolje. Boljše počutje je potrdilo le 2% oseb z OKM. To potrjuje, da gre pri OKM za biološko stanje in ne za »osebnostni problem«.
Pomembno vlogo pri razvoju OKM ima tudi genetika. OKM se večkrat pojavi pri tistih osebah, katerih sorodniki imajo OKM ali kakšno podobno težavo.
Znanstveniki so ugotovili, da je OKM povezana z motnjami v nekaterih predelih možganov, posebej v bazalnih ganglijih in čelnem režnju. Neustrezno delovanje tega predela možganov lahko povzroči ponavljajoče se gibe in togo razmišljanje oseb z OKM. Uspešno zdravljenje z zdravili ali vedenjsko terapijo spremeni aktivnost možganov v tem predelu, kar vpliva na zmanjšanje simptomov OKM. Znanstveniki so raziskovali tudi dve posebni možganski snovi – nevrotransmiter imenovan serotonin in hormon imenovan vazopresin, in našli povezavo med tema dvema snovema in OKM. Zato verjamejo, da OKM, anksiozne motnje, Turretov sindrom in motnje hranjenja (anoreksija in bulimija) lahko sprožijo prav kemijske spremembe serotonina in vazopresina.
Kako se ljudje z OKM odzovejo na svojo motnjo?
Ljudje z OKM večinoma poskušajo skriti svoje težave in v tem so izjemno uspešni. Glavna razloga sta sram in občutek, da jim ne more nihče pomagati. Pomoč poiščejo šele tedaj, ko simptomi postanejo tako hudi, da jih ne morejo več nadzirati. Žal pa so do takrat obsesivno- kompulzivni obredi že tako globoko zakoreninjeni, da jih je težje spreminjati.
OKM se običajno pojavi v zgodnjem otroštvu, pogosto še pred puberteto. Zaradi težavne prepoznave OKM lahko pride do zamenjave z avtizmom, razvojno motnjo ali z Turretovim sidromom, saj vse tri motnje vključujejo nekatere podobne simptome.
Tako kot za depresijo in anksiozne motnje je tudi za OKM značilno, da se z odraščanjem slabša, če se ne zdravi. Zato je zelo pomembno zdravljenje pri mladih osebah oz. čim prej, da se simptomi ne okrepijo.
Kakšni so primeri vedenja, značilnega za ljudi, ki živijo z OKM?
| Najpogostejše obsesije | Najpogostejše kompulzije |
| strahovi pred okužbo z bacili, umazanijo, itd. | umivanje |
| potreba po redu oz. urejenosti | ponavljanje |
| misli ali predstave o poškodovanju samega sebe ali drugih | preverjanje |
| misli ali predstave o izgubi nadzora nad agresivnimi nagoni | dotikanje |
| vsiljive seksualne misli ali nagoni | štetje |
| pretirani religiozni ali moralni dvomi | urejanje |
| prepovedane misli | kopičenje, zbiranje, shranjevanje |
| strah pred napakami | molitve |
Prepoznavanje OKM
Tudi strokovnjaki imajo večkrat težave pri prepoznavanju OKM. Pogosto je nediagnosticirana ali celo napačno diagnosticirana. Pri osebah, ki imajo dvojno motnjo, npr. OKM in shizofrenijo ali OKM in bipolarno motnjo, OKM večkrat ni diagnosticirana in zato ni zdravljena.
Starši, učitelji in tudi zdravniki lahko opažajo pri otrocih znake tesnobe ali depresije, ne pa osnovne motnje, torej OKM.
Je mogoče OKM uspešno zdraviti?
OKM ne bo izzvenela sama od sebe, zato je pomembno, da oseba poišče pomoč. Čeprav lahko simptomi občasno postanejo manj izraziti, je OKM kronična motnja. Ker obstajajo učinkovite metode zdravljenja, je tudi življenje z OKM lahko lažje. OKM simptomi niso ozdravljivi s pogovorom o njih ali s trudom, da bi jih odgnali.
Več o OKM