Ko je človek v nevarnosti, je povsem naravno, da občuti strah. Ta strah v trenutku sproži številne spremembe v telesu, ki človeka pripravijo na obrambo pred nevarnostjo ali pa na to, da se ji izogne. Ta odziv telesa imenujemo »boj ali beg« in je normalni odziv v smislu zaščite. Pri PTSM se ta reakcija spremeni. Ljudje se lahko počutijo pod stresom ali prestrašeni, tudi ko niso več v nevarnosti.
PTSM se razvije kot zakasnel ali podaljšan odziv na izjemno hude stresne dogodke. Dogodki, ki lahko povzročijo to motnjo, so danes zelo pogosti, različni in univerzalni - roparski napad, posilstvo, vojne travme, ugrabitve letal, teroristični napadi, mučenja v zaporih, prometne nesreče, seznanitev z diagnozo neozdravljive bolezni itd.
Kdo lahko zboli za PTSM?
Motnja je zelo pogosta in po nekaterih ocenah jo ima do 5 % ljudi. Pojavi se lahko pri katerikoli starosti, vključno z otroštvom. Ženske so bolj dovzetne kot moški. Osebe, ki izhajajo iz družin, kjer je že prisotna motnja, so bolj dovzetni za razvoj PTSM.
Pomembno je vedeti, da ne bo vsak, ki je preživel travmatični dogodek,razvil PTSM. Pravzaprav večina motnje ne razvije.
Ali bo oseba zbolela za PTSM, je odvisno od številnih dejavnikov. Pomembni so dejavniki tveganja, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za PTSM, in dejavniki odpornosti, ki lahko pomagajo pri zmanjševanju tveganja za to motnjo. Nekateri od teh dejavnikov tveganja in odpornosti so prisotni pred travmo, medtem ko nekateri postanejo pomembni med in po travmatičnem dogodku.
Dejavniki tveganja vključujejo:
- preživetje nevarnih dogodkov in travm
-
prisotnost duševnih motenj
-
poškodovanost
-
videti poškodovane ali umirajoče ljudi
-
občutenje groze, nemoči ali ekstremnega strahu
-
malo ali nič podpore okolice po dogodku
-
soočenje z dodatnim stresom po dogodku, npr. izguba ljubljene osebe, bolečina in poškodba, izguba zaposlitve ali doma
Dejavniki odpornosti, ki lahko zmanjšajo dovzetnost za PTSM:
-
iskanje podpore, npr. pri prijateljih, družini
-
vključitev v podporno skupino
-
občutek ponosa na lastne reakcije v trenutkih soočenja z nevarnostjo
-
izdelava načrta, kako se soočiti z morebitnimi novimi travmatičnimi dogodki
-
sposobnost učinkovitega delovanja in odziva ne glede na strah
PTSM pogosto spremljajo depresija, anksiozne motnje in zloraba psihoaktivnih snovi.
Simptomi
PTSD lahko povzroči številne simptome, ki jih je mogoče razdeliti v tri skupine:
Simptomi ponovnega doživljanja
-
ponovna projekcija prizorov iz preteklosti – nenehno podoživljanje travme, vključno s telesnimi simptomi, kot so razbijanje srca ali potenje
-
nočne more
-
zastrašujoče misli
Simptomi ponovnega doživljanja lahko povzročijo težave v vsakdanjem življenju posameznika. Ti simptomi se lahko pojavijo že iz samih misli ali občutij posameznika, to pomeni, da lahko le beseda, predmet ali situacija oziroma dogodek sproži podoživljanje travme.
Simptomi izogibanja
-
izogibanje krajem, dogodkom ali predmetom, ki spominjajo na travmatično izkušnjo
-
občutek čustvene otopelosti
-
močen občutek krivde, zaskrbljenost, depresivno razpoloženje
-
izguba zanimanja za dejavnosti, ki so bile v preteklosti prijetne
-
težave pri spominjanju na nevaren dogodek.
Stvari in dogodki, ki spominjajo osebo na travmatični dogodek, lahko sprožijo simptome izogibanja in povzročijo, da oseba spremeni svoje navade. Tako lahko oseba po hudi prometni nesreči preneha voziti avto.
Simptomi pretirane vznemirjenosti
-
oseba se hitro prestraši
-
pretirana napetost in občutek, da si na robu
-
težave s spanjem, izbruhi jeze
Simptomi pretirane vznemirjenosti so ponavadi stalnica in jih ne sproži spomin na travmatični dogodek. Oseba se lahko počuti jezno in pod stresom, saj simptomi otežujejo koncentracijo in izvajanje vsakodnevnih nalog.
Povsem naravno je, da oseba po travmatičnem dogodku občuti nekatere od teh simptomov. Včasih imajo ljudje zelo hude simptome, ki izginejo po nekaj tednih. To imenujemo akutna stresna motnja. Če simptomi trajajo več kot nekaj tednov in so stalno prisotni, lahko govorimo o PTSM.