Socialna fobija je zelo pogosta. Več kot eden od osmih ljudi bo na neki točki svojega življenja trpel za socialno fobijo. Veliko več ljudi ima simptome sramežljivosti, ki niso toliko hudi, da bi jih lahko poimenovali socialna fobija.
Je dvakrat bolj pogosta pri ženskah kot pri moških, a moški bolj pogosto iščejo pomoč kot ženske. Začetek socialne fobije po navadi sega v zgodnje najstniško obdobje, pojavi pa se lahko tudi mnogo kasneje. Težave lahko trajajo več let.
Ta vrsta anksioznosti je lahko za osebe zelo boleča, saj so zaradi strahu pred mnenjem drugih omejene na vseh področjih vsakdanjega življenja. Značilnost oseb s socialno fobijo je, da so preveč samokritične.
Socialna anksioznost oz. socialna fobija je bila med vsemi anksioznimi motnjami prepoznana in definirana zadnja. Ljudje s socialno fobijo doživljajo nenehen in neracionalen strah pred družabnimi situacijami, v katerih bi jih drugi ljudje lahko ocenjevali ali obsojali. Strah še naraste, kadar osebe s socialno fobijo menijo, da bodo v prisotnosti drugih doživele ponižanje ali se na nek način osramotile. Strah jih je, da bodo drugi opazili znake tesnobe, kot so zardevanje, tresenje rok ali potenje. Radi se izogibajo situacijam, ki pri njih povzročajo tesnobo. Kadar to ni mogoče, so zelo tesnobni ali v zadregi. Pravijo, da imajo »tremo« in ta se na zunaj pri nekaterih sploh ne vidi, pri drugih pa je zelo očitna. Kadar je socialna fobija zelo huda, se ob izpostavljanju lahko pojavijo tudi napadi panike.
Socialna fobija je huda oblika sramežljivosti, ki povzroča ljudem težave v njihovem vsakdanjem življenju. Te težave so včasih manjše, kot npr. nezmožnost glasno in jasno govoriti v šoli. Včasih pa so problemi večji in bolj resni.
Kljub temu, da za to obliko anksioznosti trpi veliko ljudi, marsikdo sploh ne ve, da socialna fobija obstaja. Ljudi s socialno fobijo zato družba pogosto po krivem označi za introvertirane, sramežljive in nedružabne, čeprav so v nasprotju s tem po značaju lahko povsem zabavni, prijetni, pozorni in sočutni ljudje, ki pa so zaradi simptomov socialne fobije pri vzpostavljanju stikov z drugimi lahko zelo ovirani. Ljudje s hudo socialno fobijo imajo pogosto malo prijateljev, počutijo se osamljene in imajo težave pri uresničevanju svojih ciljev v šoli ali v službi.
Zaradi slabega poznavanja te motnje včasih niti ljudje s socialno fobijo ne vedo, za čim pravzaprav trpijo. Prav zato je pomembno, da motnjo prepoznajo in poiščejo ustrezno terapijo, saj se tudi socialno fobijo uspešno zdravi. Najslabše je namreč, če se zatečejo k najstarejši terapiji za premagovanje strahu – alkoholu in si z njim v družbi dajejo korajžo. To je zloraba alkohola in lahko vodi v odvisnost.
Situacije, ki običajno izzovejo anksioznost:
- nastopanje v javnosti
- pogovor z ljudmi ter nadrejenimi
- prisostvovanje in sodelovanje na predavanjih
- pogovor s tujci
- intervjuji
- zmenki in razvijanje resnejših zvez
- telefoniranje ali javljanje na telefon
- spoznavanje novih ljudi
- uporabljanje javnih stranišč
- vožnja
- nakupovanje
- jesti, piti ali pisati na javnem mestu
Natančni vzroki socialne fobije niso znani, je pa mnogo dejavnikov, za katere menimo, da prispevajo k nastanku problema. Pomembni so dedni dejavniki in pretekle izkušnje. Ljudje, ki trpijo za socialno fobijo imajo pogosto sramežljive sorodnike oz. sorodnike, ki imajo tudi socialno fobijo.
Mnogo ljudi s socialno fobijo se spominja izkušenj iz preteklosti, ko so bili ponižani ali v zadregi. Te neprijetne izkušnje precenijo, posplošijo in predvidevajo, da se bodo ponovno zgodile. V določenih situacijah, kot so nastopanje, govor v javnosti, izpit in podobno, čutijo pretiran strah. Lahko se zgodi, da se začnejo izogibati različnim takšnim situacijam. Zaradi tega se sčasoma takšnih situacij še bolj bojijo.
Socialne veščine, kot so sposobnost:
- govora pred ljudmi
- začeti pogovor z neznancem
- vprašati za pot ali uro
- se pogajati za najboljšo rešitev
- se sproščeno pogovarjati pri večerji s prijatelji…
so pri nekaterih ljudeh dobro razvite, pri drugih pa nekoliko manj.
Nekateri ljudje, ki trpijo za socialno fobijo se nikoli niso imeli priložnosti naučiti določenih socialnih veščin, ki so nujne za vsakodnevno življenje. To je lahko vzrok njihovih težav, saj najprej doživijo neuspeh, ta pa se nato stopnjuje v socialno fobijo.
Nasprotno pa imajo nekateri ljudje s socialno fobijo dobro razvite socialne veščine, vendar postanejo tako tesnobni v določeni situaciji, da imajo težave z njihovo uporabo in si z njimi ne morejo pomagati.
- Za osebe, ki trpijo za socialno anksioznostjo so značilne določene posebnosti v vsebini razmišljanja in vrednotah, na primer:
pogosto že predvidevajo, da se bo zanje dogajanje slabo izteklo. Pogoste misli so: »Ne bom sposoben/a nič reči«, »Osmešil/a se bom« in »Ljudje bodo videli, da sem tesnoben/a.« - nagnjeni so tudi k postavljanju meril, ki jih je težko doseči, kot na primer: »Nikoli ne bi smel/a biti tesnoben/a«, »Da te imajo ljudje radi, moraš biti lep/a in pameten/a« ali »Moram dobiti potrditev od vsakogar«, »Vedno moram biti popoln/a« ali »Ne smem se zmotiti«.
- pogosto imajo negativne predstave in prepričanja o sebi, kot so: »Jaz sem dolgočasen/a«, »Jaz sem čudak/inja« ali »Drugačen/a sem od drugih ljudi«.
Za takšne osebe je pomembno, da se naučijo spreminjati in preusmerjati misli, ki povzročajo strah. Oseba se mora naučiti prepoznati negativne misli in jih spremeniti v nevtralne ali pozitivne.