Histrionična osebnostna motnja spada med ''dramatične'' osebnostne motnje. Osebe s to motnjo intenzivno in nestabilno čustvujejo in imajo izkrivljeno podobo o sebi. Lastna samopodoba je odvisna od potrditve drugih in ne izhaja iz resničnega občutka samospoštovanja. Osebe s histrionično motnjo čutijo neizmerno željo, da so opažene, zato se obnašajo dramatično in neprimerno, da dobijo pozornost. Beseda histrionična pomeni dramatična.
Ta motnja je pogostejša pri ženskah in se pojavi v adolescenci ali v odrasli dobi.
Simptomi
Večinoma imajo osebe s histrionično motnjo dobre socialne veščine, ki pa jih rade uporabijo za manipulacijo z drugimi, da so lahko same v centru pozornosti.
Za osebe s to motnjo je značilno lahko tudi, da:
- se počuti neprijetno, če ni v središču pozornosti
- se oblači provokativno in se obnaša zapeljivo
- niha v razpoloženju
- se obnaša dramatično, kot da nastopa pred publiko, izraža pretirana čustva in kaže pomanjkanje iskrenosti
- se preveč obremenjuje z zunanjim videzom
- vedno išče potrditve
- dovoli, da drugi hitro vplivajo nanjo
- kaže pretirano občutljivost na kritiko
- ji hitro postane dolgčas in se loti novih projektov, četudi prejšnji ni zaključen
- dela hitre odločitve
- ne premisli, preden reagira
- redko pokaže skrb za druge
- težko vzdržuje odnose
- izvaja poskuse samomora, da pridobi pozornost
Vzroki za nastanek motnje
Tudi pri tej motnji natančen vzrok ni znan, strokovnjaki pa menijo, da je motnja verjetno podedovana ali pa je posledica naučenih vzorcev.To lahko pomeni tudi, da se otrok, pri katerem ima eden od staršev histrionično motnjo, samo nauči (ponovi) vzorce starša in ni nujno, da je motnjo podedoval. Drugi dejavniki so lahko še: pomanjkanje kritike in kazni v otroštvu, potrditve le takrat, ko se otrok obnaša v redu, in nepredvidljiva pozornost starša do otrok, kar povzroči zmedenost glede tega, s katerim tipom obnašanja si otrok zasluži potrditev s strani starša. Možno je, da na razvoj motnje vplivajo tudi temperament in mehanizmi obvladovanja stresa v času odraščanja.