Mejna osebnostna motnja je duševna bolezen, ki povzroča intenzivne spremembe razpoloženja, impulzivno vedenje in velike probleme s samovrednotenjem. Vodi lahko v težavne odnose na vseh področjih človekovega življenja.
Večinoma se znaki motnje prvič pojavijo v otroštvu. Problemov pa večinoma ni do zgodnje odrasle dobe. Zdravljenje je težavno in lahko traja več let. Problemi v čustvovanju in vedenju se težko izboljšajo, vendar zdravljenje še vedno pomaga, da se oseba čez čas počuti bolje.
Simptomi
Vsi ljudje imamo kdaj težave s čustvovanjem ali vedenjem. Toda pri mejni osebnostni motnji so ti problemi veliko bolj izraziti, pojavljajo se pogosteje in delujejo razdiralno. Najbolj pogosti simptomi so:
- intenzivna čustva in nihanja razpoloženja
- škodljiva in impulzivna vedenja – zloraba substanc, prenajedanje, nakupovanje, tvegano seksualno obnašanje in neprevidna vožnja
- problemi v odnosih. drugo osebo vidijo kot samo dobro ali samo slabo in to mnenje pogosto spreminjajo, odnosi pa so zaradi tega izjemno težki in naporni
- slabo samovrednotenje
- neizmeren strah, da bi ostali sami (zapuščeni), kar povzroči, da se krčevito oprimejo druge osebe, ali pa sami zavrnejo drugo osebo, še preden jih zavrne ona
- agresivno vedenje
- občutek praznine
- težave z jezo
- samopoškodovanje
- poskusi samomora in samomorilne misli
- trenutki, ko se počuti paranoičen ali izgubi občutek za realnost (psihoza)
To motnjo lahko hitro zamenjamo z drugimi diagnozami. Če menite, da imate to motnjo ali jo ima kdo od vaših bližnjih, povprašajte o tem zdravnika. Nikakor si ne postavljajte diagnoze sami.
Vzroki za nastanek motnje
Strokovnjaki ne poznajo točnega vzroka za nastanek motnje. Možno je, da jo povzročijo napačne kemične snovi v možganih. Prav tako se zdi, da je bolezen lahko podedovana. Večina obolelih se je v otroštvu soočala z zlorabami, zanemarjanjem ali s smrtjo starša. Tveganje je večje pri osebah, ki že trpijo zaradi anksioznosti ali stresa.