Hvalnica počasnosti

 

Zmernost, kvaliteta in prava mera, ko gre za čas in dobrine (ali denar) lahko zamenjajo današnje hlastanje za vsem, kar lahko dosežemo ali dobimo.  Zaradi dolgega delovnika smo neproduktivni, delamo več napak, nesrečni smo in bolni. Zdravniške ambulante so polne ljudi, ki trpijo zaradi težav, povezanih s stresom: nespečnost, migrene, povišan pritisk, astma in črevesne težave, če jih omenimo le nekaj.

Trenutna delovna kultura ogroža tudi naše duševno zdravje. »Včasih je bila izgorelost značilna le za ljudi, starejše od 40 let, zdaj pa srečujem popolnoma izgorele ženske in moške pri tridesetih, včasih celo dvajsetih letih.«

Pretirano delo je zdravju škodljivo tudi na druge načine. Ker preveč delamo, imamo premalo časa za telovadbo in se bolj nagibamo k prekomernemu uživanju alkohola in posegamo po hitri prehrani. Nobeno naključje ni, da so najhitrejši narodi na svetu pogosto tudi najdebelejši. 

Zdaj je pravi trenutek, da postavimo pogoje. V tej knjigi Počasi in Hitro pomenita več kot le stopnjo spreminjanja. Sta načina življenja, filozofija življenja. Hitro je zaposleno, nadzorujoče, agresivno, naglo, analitično, stresno, površinsko, nepotrpežljivo, aktivno, kvantiteta pred kakovostjo. Počasi je ravno obratno: umirjeno, previdno, dojemljivo, tiho, intuitivno, preudarno, potrpežljivo, premišljeno, kakovost pred kvantiteto.

Knjiga je dala velik zagon novim gibanjem za počasnejši in kvalitetnejši način življenja. In avtor sploh ne pravi, da hitrost ni dobra:  »Hitrost ima svoje mesto v sodobnem svetu. Pogosto se morate premikati hitro, še posebej na delo. Problem je, ker je hitrost postala način življenja. Vse delamo v naglici. Ujeti smo v hitenje in to je nezdravo.«

Knjiga je prevedena v več kot 30 jezikov in v številnih državah pristala na policah najbolje prodajanih knjig. 

Hitrost je pobeg, zadnja stopnja pred izgorelostjo.

Recenzija - Bukla

Ste tudi vi med tistimi, ki se sem pa tja počutijo, kot da bi bili sužnji časa? Potem je to knjiga za vas. V mednarodni uspešnici iz leta 2004 se je kanadski novinar Carl Honoré (1967) namreč lotil vse večjega časovnega zgoščevanja človekovega življenja, to pa je v dobrem deset­letju od svojega izida samo še pridobilo na aktualnosti. Potreba po nenehni prisotnosti, takojšnji odzivnosti in vse večji produktivnosti v vse krajšem času je časovno dimenzijo našega bivanja spremenila v svojevrstno agresijo, ki nas skuša pokopati pod seboj. Honoré se temu trendu upira s svojim manifestom počasnosti. Po svetu išče drobce počasnega gibanja (od »slow fooda« naprej), ljudi, ki prisegajo na to, da je hitro življenje površno in plitko in da ga takega nima smisla živeti. Hvalnica počasnosti nam tako ob svojem izidu v slovenščini prav pred počitnicami diskretno nastavi ogledalo, v katero se v mirnejših poletnih trenutkih splača zazreti ter trezno razmisliti o svojem odnosu do časa in bivanja v njem.
Samo Rugelj; Bukla 143

O avtorju

Carl Honoré je nagrajeni novinar, pisatelj in TED-ov govornik. Je tudi svetovni popotnik in ambasador Počasnega gibanja. Wall Street Journal ga je proslavil kot "zaželjenega govorca o počasnosti."

Naroči