O zdravljenju depresije
nedelja, 04. februar 2024
Žalost, ki jo spremlja pomanjkanje energije oziroma nezmožnost razveseliti se ali uživati – to je glavna značilnost človeka, ki doživlja depresijo. Tak človek je torej zelo črnogled, izkuša tisto, o čemer se v psihologiji govori kot o negativni kognitivni ali miselni pristranskosti.
Depresija zelo zmanjša kakovost človekovega življenja. Pogosto privede do samomora. Zato velja depresijo – ki je sicer med najpogostejšimi motnjami razpoloženja – zdraviti. Vendar ne samo z zdravili, ampak tudi s psihoterapijo in drugimi dejavnostmi.
Prva izbira
Prva izbira pri zdravljenju depresije naj bi bila pravzaprav psihoterapija. Šele potem naj bi prišli na vrsto antidepresivi in druge, predvsem prijetne dejavnosti, pa tudi redna telesna vadba, dovolj spanja in ustrezno prehranjevanje.
Toda nedavno so na univerzi v Avstraliji izvedli študijo, na podlagi katere pozivajo k temu, naj bo telesna dejavnost prva izbira pri zdravljenju depresije. Izsledki te študije namreč kažejo, da je telesna vadba najbolj učinkovita oblika zdravljenja depresije. Vendar, če smo natančni, ti rezultati kažejo samo, da je telesna dejavnost bolj učinkovita od svetovanja in zdravil, ne pa tudi, da je bolj učinkovita od psihoterapije. Bliže resnici je torej, da je na podlagi teh izsledkov mogoče pozivati samo k temu, naj ima fizična vadba prednost pred zdravili in svetovanjem, ne pa tudi k temu, naj ima prednost pred psihoterapijo.
Toda bodimo resnicoljubni še naprej in povejmo, da so nedavno opravili še eno študijo, ki pa je opozorila na dejavnost, ki je pri zdravljenju depresije še bolj učinkovita kot psihoterapija. Gre za študijo, ki so jo izvedli na univerzi v Ohiu in je pokazala, da je opravljanje dobrih del za druge privedlo do izboljšanja depresivnega, tesnobnega ali stresnega stanja in da takšnega izboljšanja ni bilo opaziti pri dveh tehnikah kognitivno vedenjske psihoterapije, ki se pogosto uporabljata pri zdravljenju tovrstnih duševnih stanj. Podlaga za ta rezultat je bil preizkus. Poglejmo si ga nekoliko pobližje.
Psihoterapija ali dobra dela?
Skupino 122 ljudi iz središča Ohia z zmerno do hudo depresijo, tesnobo ali stresom, so najprej razdelili v tri skupine. Dve skupini sta morali opravljati tehniki kognitivno vedenjske psihoterapije – prva tehniko načrtovanja družabnih dejavnosti, druga tehniko kognitivnega prevrednotenja. Ljudi v tretji skupini pa so določili za opravljanje dobrih del za druge. V skupini za načrtovanje družabnih dejavnosti so dobili navodilo, naj si za dva dni v tednu načrtujejo tovrstne dejavnosti. V skupini za kognitivno prevrednotenje so si morali dva dni v tednu delati zapiske, s pomočjo katerih naj bi pri sebi lažje prepoznavali negativne vzorce mišljenja in pretresli svoje misli na način, ki bi lahko pomenil zmanjšanje depresije, tesnobe ali stresa.
Ljudje v skupini za opravljanje dobrih del za druge pa so morali dva dni v tednu opraviti tri dobra dela za druge. Pri tem so dobra dela za druge opredelili kot mala ali velika dejanja, s katerimi koristimo drugim oziroma jih osrečimo, običajno za določeno ceno svojega časa ali sredstev. Člani skupine za opravljanje dobrih del za druge so tako, kot so pozneje povedali, na primer pekli kekse za prijatelje, jim zagotavljali prevoz, puščali samolepilne listke s spodbudnimi besedami za sostanovalce …
V vseh treh skupinah so dejavnosti, za katere so jih določili, opravljali najprej pet, nato pa še pet tednov. Ovrednotenje njihovega duševnega zdravja, ki so ga ponovno opravili prvič po petih in drugič po desetih tednih, je pokazalo, da se je počutje članov vseh treh skupin izboljšalo tako po petih kot tudi po desetih tednih. Vendar so največje izboljšanje opazili v skupini za opravljanje dobrih del za druge. Za glavno prednost te oblike zdravljenja depresije, tesnobe ali stresa se je izkazal občutek večje povezanosti z drugimi.
Za dvig pismenosti o duševnem zdravju
S pričujočim zapisom poskušamo predvsem prispevati k večji pismenosti širšega kroga ljudi o duševnem zdravju. Kaj pravzaprav pomeni, da je nekdo pismen o duševnem zdravju? To pomeni, da razume, kako pridobiti in ohraniti dobro duševno zdravje, razume duševne motnje in njihovo zdravljenje, vedno manj stigmatizira zaradi teh motenj in vedno več ve o tem, kdaj in kje zaradi njih poiskati pomoč – kar seveda pomeni tudi povečevanje vedenja o oblikah te pomoči.●
Za dvig pismenosti širšega prebivalstva Slovenije o duševnem zdravju že od leta 2017 prizadeva tudi program Omra (www.omra.si), ki se je najprej osredotočal na motnje razpoloženja, v letu 2020 je osredotočenost razširil tudi na osebnostne motnje, letos pa še na pridružene motnje.
Dr. Barbara Vogrinec Švigelj, filozofinja, Inštitut Karakter, inštitut za osebnostne motnje in oblikovanje osebnosti
Sobotna priloga, str. 25, Delo, leto 66/št. 28, 3. februar 2024