Počutje na kmetiji: krepitev virov in znanj (PoljaMoči)
Partnerji projekta: Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU (vodilni partner), Karakter - inštitut za osebnostne motnje in oblikovanje osebnosti, Zveza slovenske podeželske mladine, Zavod za raziskovanje narave in okolja.
Sodelavci Družbenomedicinskega inštituta: dr. Lilijana Šprah (vodja programa), dr. Duška Knežević Hočevar, dr. Sanja Cukut Krilić, dr. Nataša Dernovšček Hafner, Anela Klemenc Bešo, Dino Manzoni, Agata Tomažič.
Sodelavki Inštituta Karakter: Maja Valič, dr. Barbara Vogrinec Švigelj
Trajanje projekta: 1. december 2024 – 30. november 2026
Finančni vir: Ministrstvo za zdravje RS.
Projekt se osredotoča na kmečko prebivalstvo, ki se sooča z različnimi izzivi na področju duševnega zdravja zaradi specifičnih okoliščin, v katerih živijo in delajo. To vključuje dolg delovni čas, socialno izolacijo, negotovost zaradi vremenskih in tržnih razmer, stigmatizacijo težav v duševnem zdravju, omejen dostop do psihosocialnih storitev idr. Projekt nagovarja izboljšanje duševnega zdravja kmečkega prebivalstva v Sloveniji na osnovi celostnega pristopa, ki zajema izobraževanja in dvig kompetenc na področju skrbi za dobro duševno zdravje in zmanjšanje psihosocialnih tveganj. Kmečko prebivalstvo je zaradi specifičnih pogojev dela in življenja izpostavljeno velikim psihosocialnim obremenitvam, zato so cilji projekta usmerjeni v implementacijo izobraževalnih gradiv in aktivnosti, ki bodo pomagala kmečkemu prebivalstvu, da bo lahko bolj učinkovito upravljal s stresnimi okoliščinami dela in življenja na kmetijah ter lažje poskrbel za dobro duševno zdravje.
Glavni cilji projekta so:
1) Dvig pismenosti o duševnem zdravju in krepitev podpornih dejavnikov za dobro duševno zdravje kmečkega prebivalstva.
2) Zmanjšanje psihosocialnih obremenitev in stopnje samomorilnosti med kmečkim prebivalstvom.
3) Izdelava programov, vsebin, orodij in strokovnih gradiv za nudenje psihosocialne podpore in opismenjevanje o duševnem zdravju.
4) Izvedba izobraževanj in usposabljanj ter krepitev kompetenc za izvajanje programov psihosocialne podpore.
5) Izvajanje preventivnih aktivnosti, ki pripomorejo k zmanjšanju tveganega vedenja kmečkega prebivalstva.
Ciljne skupine:
Primarna ciljna skupina: kmetje in člani kmečkih družin
Podskupine: mladi kmetje (prevzemniki), ženske na kmetijah, starejši kmetje, migrantski kmetijski delavci in sezonski delavci
Posebne ciljne skupine, ki jih bomo tudi vključili v naše projektne aktivnosti so še: stanovska združenja v kmetijski panogi, izvajalcev zdravstvenih in socialnih storitev v podeželskem okolju.
Opismenjevanje o motnjah razpoloženja in pridruženih motnjah
Partnerji programa: Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU (vodilni partner), Karakter - inštitut za osebnostne motnje in oblikovanje osebnosti, Društvo Altra - odbor za novosti v duševnem zdravju, Društvo Projekt Človek.
Sodelavci Družbenomedicinskega inštituta: dr. Lilijana Šprah (vodja programa), dr. Duška Knežević Hočevar, dr. Sanja Cukut Krilić, Anela Klemenc Bešo, Dino Manzoni, Agata Tomažič.
Sodelavki Inštituta Karakter: Maja Valič, dr. Barbara Vogrinec Švigelj
Trajanje programa: 15. februar 2023 – 17. november 2025
Finančni vir: Ministrstvo za zdravje RS.
Program »Opismenjevanje o motnjah razpoloženja in pridruženih motnjah« je nadaljevanje in nadgradnja inovativnega programa »Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja«. Program temelji na konceptu pismenosti o duševnem zdravju, ki vključuje kognitivne in socialne spretnosti posameznikove motivacije za dostop do informacij, za njihovo razumevanje ter kritično rabo na način, ki krepi in ohranja duševno zdravje. Ta pristop omogoča širši pogled na duševno zdravje, saj vključuje znanja za obvladovanje dejavnikov tveganja, krepitev varovalnih dejavnikov, hitrejše prepoznavanje težav, manjšo (samo)stigmo in realnejša pričakovanja glede učinkov njihovega zdravljenja. Da bi lahko podali znanja, ki upoštevajo širši družbeni kontekst razumevanja zdravja in bolezni, so aktivnosti programa zasnovane večdisciplinarno. V njihovo izvajanje so poleg strokovnjakov iz Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU vključeni sodelavci iz Inštituta Karakter in društev Altra in Projekt Človek. Pestra ekipa raznolikih strokovnjakov (psihiatrov, psihoterapevtov, antropologov, psihologov, socialnih delavcev, sociologov in filozofov), bo združila svoje dolgoletne izkušnje na področju krepitve duševnega zdravja in si ga prizadevala povečati na raven znanja splošne populacije o sladkorni bolezni.
Poglavitni cilj programa je dvig pismenosti o duševnih motnjah, saj različni podatki kažejo, da jih prebivalci Slovenije še vedno slabo prepoznavajo. Po ocenah strokovnjakov pa bo v prihodnje njihova pojavnost v primerjavi z ostalimi kategorijami bolezni hitro naraščala. Žal kakovostni programi krepitve duševnega zdravja, preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja težav v duševnem zdravju, različnih intervencij (psihoterapija, rehabilitacija in socialna integracija ter programi destigmatizacije) v Sloveniji še vedno niso enako dostopni za vse ljudi v vseh regijah. Zato je predlagan program naravnan tako, da bo povečal dostopnost do različnih informacij, povezanih z zgodnjim prepoznavanjem težav v duševnem zdravju in razpoložljivih oblik (samo)pomoči preko neposrednih izobraževanj in spletne platforme ter tako prispeval k dvigu ravni pismenosti o duševnem zdravju v Sloveniji med raznolikimi prebivalstvenimi skupinami.
Program je inovativen v več vidikih:
- ker naslavlja tako splošno javnost kot ranljive skupine v državi, posebej pa v regijah, ki jih zaznamujejo izrazito neugodni kazalniki neenakosti v zdravju, ter doprinaša h krepitvi strokovnih kapacitet glede duševnega zdravja prebivalstva;
- ker so dejavnosti programa usmerjene v neposredno izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev ter uporabnikov njihovih storitev v različnih službah v lokalnih okoljih;
- ker se bo izobraževanje izvajalo tudi s prosto dostopno multidisciplinarno spletno platformo (www.omra.si), ki presega geografske in časovne omejitve in bo hkrati trajnostno zagotovila krepitev strokovnih kapacitet pri naslavljanju problemov duševnega zdravja ter izboljšanje duševnega zdravja ciljnih skupin;
- ker vključuje inovativen kvalitativno/kvantitativni pristop ocenjevanja kratkotrajnih kakor tudi spremljanje dolgotrajnih učinkov programa.
Opismenjevanje o motnjah razpoloženja in osebnostnih motnjah
Trajanje:
1. marec 2020–31. oktober 2022
Program »Opismenjevanje o motnjah razpoloženja in osebnostnih motnjah« je nadaljevanje in nadgradnja inovativnega programa »Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja«. Program temelji na konceptu pismenosti o duševnem zdravju, ki vključuje kognitivne in socialne spretnosti posameznikove motivacije za dostop do informacij, za njihovo razumevanje ter kritično rabo na način, ki krepi in ohranja duševno zdravje. Ta pristop omogoča širši pogled na duševno zdravje, saj vključuje znanja za obvladovanje dejavnikov tveganja, krepitev varovalnih dejavnikov, hitrejše prepoznavanje težav, manjšo (samo)stigmo in realnejša pričakovanja glede učinkov njihovega zdravljenja. Da bi lahko podali znanja, ki upoštevajo širši družbeni kontekst razumevanja zdravja in bolezni, so aktivnosti programa zasnovane večdisciplinarno. V njihovo izvajanje so poleg strokovnjakov iz Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU vključeni sodelavci iz Inštituta Karakter, društva Altra in društva Projekt Človek. Pestra ekipa raznolikih strokovnjakov (psihiatrov, psihoterapevtov, antropologov, psihologov, socialnih delavcev, sociologov in filozofov) bo združila svoje dolgoletne izkušnje na področju krepitve duševnega zdravja in si ga prizadevala povečati na raven znanja splošne populacije o sladkorni bolezni.
Poglavitni cilj programa je dvig pismenosti o motnjah razpoloženja in osebnostnih motnjah, saj različni podatki kažejo, da jih prebivalci Slovenije še vedno slabo prepoznavajo. Po ocenah strokovnjakov pa bo v prihodnje njihova pojavnost v primerjavi z ostalimi kategorijami bolezni hitro naraščala. Žal kakovostni programi krepitve duševnega zdravja, preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja motenj razpoloženja in osebnostnih motenj, različnih intervencij (psihoterapija, rehabilitacija in socialna integracija ter programi destigmatizacije) v Sloveniji še vedno niso enako dostopni za vse ljudi v vseh regijah. Zato je program naravnan tako, da bo povečal dostopnost do različnih informacij, povezanih z zgodnjim prepoznavanjem težav v duševnem zdravju in razpoložljivih oblik (samo)pomoči preko neposrednih izobraževanj in spletne platforme ter tako prispeval k dvigu ravni pismenosti o duševnem zdravju v Sloveniji med raznolikimi prebivalstvenimi skupinami.
Program je inovativen v več vidikih:
- ker naslavlja tako splošno javnost kot ranljive skupine v državi, posebej pa v regijah, ki jih zaznamujejo izrazito neugodni kazalniki neenakosti v zdravju ter doprinaša h krepitvi strokovnih kapacitet glede duševnega zdravja prebivalstva;
- ker so dejavnosti programa usmerjene v neposredno izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev ter uporabnikov njihovih storitev v različnih službah v lokalnih okoljih;
- ker se bo izobraževanje izvajalo tudi s prosto dostopno multidisciplinarno spletno platformo (www.omra.si), ki presega geografske in časovne omejitve in bo hkrati trajnostno zagotovila krepitev strokovnih kapacitet pri naslavljanju problemov duševnega zdravja ter izboljšanje duševnega zdravja ciljnih skupin;
- ker vključuje inovativen kvalitativno/kvantitativni pristop ocenjevanja kratkotrajnih kakor tudi spremljanje dolgotrajnih učinkov programa.
Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje RS
Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja (OMRA)
Nosilec: Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU
Partner: Inštitut Karakter
Sodelavci Družbenomedicinskega inštituta: dr. Lilijana Šprah, dr. Duška Knežević Hočevar, dr. Sanja Cukut Krilić, dr. Majda Černič Istenič, mag. Anja Serec Hodžar, Agata Tomažič, Irena Pan
Sodelavci Inštituta Karakter: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. Maja Kolarević, Maja Valič
Duševne motnje predstavljajo veliko družbeno in ekonomsko breme in po ocenah bo v prihodnje njihova pojavnost pri odraslih v primerjavi z ostalimi kategorijami bolezni hitro naraščala. Znano je tudi, da se vsaj polovica duševnih motenj pri odraslih začne v otroštvu oz. v adolescenci. Žal kakovostni programi krepitve duševnega zdravja, preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja duševnih motenj, psihoterapije, rehabilitacije in socialne integracije oseb s težavami v duševnem zdravju v Sloveniji še niso enako dostopni za vse skupine prebivalstva in v vseh regijah. Zato je program OMRA naravnan tako, da bo povečal dostopnost do različnih informacij, povezanih z zgodnjim prepoznavanjem motenj razpoloženja in razpoložljivih oblik (samo)pomoči, preko spletne platforme OMRA in preko neposrednih izobraževanj, v katera bomo pritegnili predstavnike in uporabnike oz. člane različnih lokalnih deležnikov, in tako prispeval k dvigu ravni pismenosti o motnjah razpoloženja pri različnih prebivalstvenih skupinah.
Program OMRA je inovativen v več vidikih. Prvič, ker naslavlja tako splošno populacijo kot ranljive skupine v državi nasploh in posebej v SV regijah, ki jih zaznamujejo izrazito neugodni kazalniki neenakosti v zdravju. Drugič, ker so dejavnosti programa usmerjene v neposredno izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev in uporabnikov njihovih storitev v različnih službah in lokalnih okoljih. Tretjič, ker se bo izobraževanje o varovanju duševnega zdravja, njegovi destigmatizaciji in obveščanju o različnih oblikah pomoči izvajalo s prosto dostopno multidisciplinarno spletno izobraževalno platformo, ki presega geografske in časovne omejitve in bo hkrati trajnostno zagotovila krepitev strokovnih kapacitet pri naslavljanju problemov duševnega zdravja ter izboljšanje duševnega zdravja ciljnih skupin.
Povezava na spletno mesto programa: www.omra.si
Prva pomoč v duševnih stiskah na delovnem mestu
Kratko poročilo ob zaključku projekta
V obdobju od septembra 2013 do oktobra 2014 smo partnerji DARS d.d., Sindikat policistov Slovenije in Inštitut Karakter, ob finančni podpori ZZZS, izvajali projekt »Prva pomoč v duševnih stiskah na delovnem mestu«.
V okviru projekta smo izvedli niz usposabljanj za obvladovanje stresa in PTSM, v katere je bilo vključenih okrog 400 delavcev DARS-a in policije, pripravljen priročnik tako za vzdrževalce AC kot policiste ter izvedli strokovni posvet »Cesta kot delovno okolje«.
Z usposabljanji smo udeležencem podali znanje o stresu, njegovem vplivu na zdravje, o PSTM, da jo znajo prepoznati tako pri sebi kot pri drugih, ter se tako ustrezno odzvati in po potrebi poiskati strokovno pomoč. Izdelali smo tudi dva priročnika, za avtocestne delavce in policiste, ki sta prosto dostopna na spletnih straneh DARS-a in Sindikata policistov Slovenije.
V okviru DARS-a smo na dvodnevni delavnici v Gotenici usposobili skupino oseb za nudenje podpore in prve pomoči sodelavcem v duševni stiski v delovnem okolju. Usposobljeni zaposleni naj bi znal prisluhniti sodelavcu v stiski, prepoznati obseg stiske ter svetovati, kako si lahko pomaga ter kje lahko poišče strokovno pomoč.
Skupaj s skupino avtocestnih delavcev smo vzpostavili protokolarni sistema ravnanja za ublažitev stresa neposredno ob prometnih nesrečah in po njih. Cilj tega je zmanjšati posledice stresa za zdravje delavcev in povečati učinkovitost pri reševanju ponesrečencev v prometnih nesrečah.