Stres je povsem normalno odzivanje in ni nujno negativen. Gre namreč za telesni, duševni in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim pritiskom (stresorjem, pozitivnim ali negativnim), ki zamajejo njegovo ravnovesje. Stresor je lahko dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in povzroči stres.
Kadar se srečamo s stresno situacijo, glavno kontrolno mesto za uravnavanje življenjskih funkcij v možganih dobi sporočilo, da smo v nevarnosti. To informacijo pošlje naprej mišicam in notranjim organom kot opozorilo, naj se pripravijo na boj ali beg. Gre za hitro reakcijo, kot da bi pritisnili na gumb, ki vključi delovanje simpatičnega živčnega sistema. Simpatični živčni sistem prevzame krmilo v roke in nadvlada parasimpatični sistem, ki sicer pripravlja telo na spanje, počitek in regeneracijo.
Težava nastane tam in takrat, ko je stresnih situacij preveč, so preveč pogoste, premočne ali trajajo predolgo. V takih primerih lahko stres vodi v različne motnje:
Prebavne motnje: čir, driska, zaprtost, izguba teka, pretirana ješčnost, zgaga, slabost, bruhanje;
Motnje srca in ožilja: visok krvni tlak, motnje srčnega utripa;
Motnje imunskega sistema: revmatoidni artritis, sladkorna bolezen, nekatera rakava obolenja, alergije;
Motnje mišičnega sistema: mišični krči, bolečine v vratu in hrbtu;
Motnje dihal: pogosti prehladi, astma;
Duševne motnje: zloraba psihoaktivnih snovi in posledična odvisnost, anksiozne motnje in depresija.
Simptomi
Ko se vključi reakcija boj ali beg, v našem telesu pride do čustvenih, kemičnih in fizioloških sprememb. Simptomi reakcije na stres se razvijejo v nekaj minutah po stresnem dogodku in trajajo od nekaj ur do nekaj dni (in vztrajajo največ tri tedne).
Telesni simptomi: pospešeno bitje srca, glavobol, potne dlani, prebavne motnje, zadrževanje diha, hitro, plitvo in nepravilno dihanje, mrzle roke in noge, nemiren želodec, slabost, driska.
Vedenje: pomanjkanje volje, neorganiziranost, jokavost, nespečnost ali preveč spanja, slaba samopodoba.
Spremembe razpoloženja: pomanjkanje odločnosti, izguba smisla za humor, napetost, vznemirjenost, potrtost, depresivnost, razdražljivost, neučakanost, jeza, agresivnost.
Spremembe mišljenja: pozabljivost, zmanjšanje koncentracije, slabo presojanje, zamegljene predstave, matematične napake, težave pri razmišljanju, okrnjeno fantazijsko življenje.
Vsebine misli: Tega ne zmorem! To je grozno, kar se mi dogaja! Vsi pritiskajo name! Težko mi je! Slabo se počutim! Zmešalo se mi bo! Preveč je vsega!
Če ste vedno brez premora, v boju ali begu, so vaše žile vedno na ''fitnesu'', kar sproži odebelitev in zatrditev žil in posledično nastane povišan krvni tlak. Ker je telo vedno v boju, se poveča tudi strjevanje krvi, kar privede do nevarnosti strdkov ali tromboze.
Ljudje smo zelo prilagodljiva bitja in imamo v sebi ogromno moči za soočanje z neugodnimi okoliščinami – narava nas je opremila z mnogo več močmi, kot si lahko predstavljamo. Namen te naše lastnosti je, da zmoremo prenesti zelo hude obremenitve v zelo kratkem času. To lahko posameznika zavede, saj mu gre vendar dobro in zato nadaljuje s svojim početjem. Vendar nismo opremljeni za dolgoročne hude obremenitve brez ustreznega počitka in obnove. V nekaj letih se prilagoditvene sposobnosti zmanjšajo in posameznik se bo prignal v izčrpanost in izgorelost. Izgorelost se ne pojavi takoj, za njen nastanek je potreben večletni prekomerni čustveni in telesni napor.
Za naše dobro počutje je bistveno, da boj ali beg reakciji sledi sprostitvena reakcija. Isti mehanizem, ki vključi stresno reakcijo telesa, jo lahko tudi izključi. Kontrolno mesto za uravnavanje življenjskih funkcij, ki se odzove na nevarnost, je namreč sposobno spoznati tudi dražljaje, ki pomenijo ''konec nevarnosti''. Takoj ko ocenimo, da situacija ni več nevarna, spremembe v možganih povedo telesu, naj se sprosti in pomiri. Naše dihanje se upočasni, bitje srca se umiri in občutimo ugodje. Nekateri ljudje sprostitvene reakcije ne razvijejo spontano, vendar se je lahko naučijo. Poglejmo, kako.
Obvladovanje stresa
Nikoli ni prepozno, da se naučimo negativne posledice stresa preprečevati in se naučiti nove in konstruktivnejše načine soočanja s stresom. Najboljša strategija, ki jo imamo prirojeno ali pa se jo moramo naučiti, je sprostitev. Eni se sprostijo prej, drugi kasneje. Naučiti se moramo sprostiti hitro. Ljudje, ki že zgodaj v otroštvu razvijejo sprostitveno reakcijo in druge načine obvladovanja stresa, se ne počutijo tako nemočni in imajo več izbire pri odgovoru na stres.
Tehnike sproščanja predstavljajo načrtno in namensko sprostitveno reakcijo, s katero preko sproščenih mišic in/ali mirnega dihanja kontrolnemu mestu za uravnavanje življenjskih funkcij sporočamo, da je konec nevarnosti. S tehnikami sproščanja dosežemo občutek umirjenosti, zmanjšanje mišične napetosti, nižji srčni utrip, počasnejše dihanje, izboljšanje koncentracije in spomina, boljše spanje. Na trgu je veliko ponudbe, najdite primerno zase in jo začnite uporabljati dnevno.
Uravnotežena prehrana, redna telesna vadba in kakovosten spanec so dejavniki, ki imajo velik vpliv na odpornost posameznika proti stresu. Redna telesna vadba spodbuja rast možganskih celic, dobrodejno vpliva na naše počutje (ob vadbi se sproščajo “hormoni sreče”) in krepi našo odpornost proti stresu.
Ravnovesje med 'moram' in 'želim'. Razmislite, kje je razlika in kaj je res nujno za vaše preživetje? Poskrbite za to, da si vzamete čas in ga preživite z ljudmi, s katerimi se radi družite. Vzemite si čas, da napolnite svoje baterije do konca, rezervirajte si masažo, privoščite si sproščujočo kopel, popoldanski sprehod, izlet ob vikendu, poslušajte glasbo, ki vas spravlja v dobro razpoloženje, podarite si šopek rož ... V glavnem, razvajajte se!
Humor. Rek, da je smeh pol zdravja, je že zelo star. Tudi raziskovalci so ga znanstveno potrdili. Smejanje je dobro tako za dušo kot telo. Vsak dan se moramo vsaj enkrat od srca nasmejati, če drugemu ne, pa vsaj sebi.
Delo za druge, dobrodelnost, pomoč drugim pomaga tudi nam samim. Kako vidite svojo službo? Bi jo lahko doživljali kot delo za druge, skrb za druge?
Pozitivno mišljenje o sebi. Negujte pozitivne misli o sebi! Redno uporabljajte pozitivne potrditve. Opominjajte se na lastne kvalitete in sposobnosti, ki jih imate. Pohvalite se in si čestitajte za vsak odziv, ko ste ravnali dobro in pametno.
Spremenite okolje in njegove zahteve. Menjava delovnega mesta, prebivališča, prostora ali kraja, ki nam povzroča stres, seveda, če imamo možnost.