Z zdravljenjem anksioznih motenj želimo doseči:
- Znižanje anksioznosti čim bolj na običajno raven. Pri tem velja, da je običajna anksioznost tista, ki varuje. Raven varovalne anksioznosti je različna za različne posameznike.
- Da se posameznik preneha bati stanj pretirane anksioznosti in da vzpostavi višjo toleranco za prenašanje nelagodja. S tem tudi doseže, da ga ne bo anksioznost vodila pri odločanju ali ravnanju. Ni namreč mogoče zagotoviti, da se raven anksioznosti nikoli več v življenju ne bo ponovno povišala, zlasti če se bo posamezniku dogajalo kaj zelo hudega, dramatičnega in ogrožajočega. Pomembno je, da se posameznik v procesu zdravljenja nauči obvladati visoke ravni anksioznosti in postane bolj toleranten na nižje ravni. S tem postavi nadzor nad anksioznostjo tudi v prihodnosti.
Učinkovite metode zdravljenja anksioznih motenj vključujejo psihoterapijo in zdravila.
Psihoterapija
Med najbolj učinkovite psihoterapevtske tehnike sodi kognitivno vedenjska terapija, ki proučuje povezave med mislimi, čustvi in vedenjem. Oseba se nauči soočati s svojimi strahovi s spremembo načina razmišljanja ter kako se odzivati na stresne dogodke. Zelo koristne so sprostitvene tehnike (dihalne vaje, meditacija, vizualizacija, čuječnost), saj pomagajo zmanjšati napetost, kar olajša spopadanje s težavami. Nekatere študije kažejo, da so zdravila in KVT približno enako učinkovita, so pa tudi študije, ki kažejo na večji učinek kombinacije zdravil in KVT. Osebe, ki so zaključile zdravljenje s pomočjo KVT ponavadi ostanejo brez simptomov dlje, kot osebe ki so se zdravile le z zdravili. Torej je odločitev o tem, katero zdravljenje izbrati v veliki meri odvisna od želje posameznika, ki išče pomoč.
V večini primerov je najučinkovitejša pomoč kombinacija psihoterapije in zdravil.
Zdravila
Zdravila ne ozdravijo anksioznih motenj ampak bistveno znižujejo tesnobo in večajo pogum, s tem pa se vzpostavi nadzor nad pretirano tesnobo. Takšno stanje omogoča tudi sproščanje, sprememba življenjskega sloga, sodelovanje v psihoterapiji.
Običajno se predpisujejo antidepresivi, imenovani selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI). Ti vključujejo fluvoksamin (Luvox), paroksetin (Paluxon,Parogen, Seroxat, Plisil), fluoksetin (Prozac, Portal, Fodiss, Fluval), sertralin (Zoloft, Asentra, Mapron), citalopram (Cipramil, Citalon, Citalox) in escitalopram (, Cipralex, Cirafort, Ecytara,Equores, Solatcit). S temi zdravili lahko uspešno obvladujemo simptome anksiozne motnje, vendar lahko traja tudi do dva ali tri mesece, da dosežejo svoj polni učinek. Zdravnik se lahko odloči tudi za zdravljenje z drugimi antidepresivi, ki kot antidepresivi SSRI zmanjšujejo napetost, žalost in skrbi, npr.: z reverzibilni inhibitorji monoaminooksidaze (moklobemid, napr. Amyzol)) in tricikličnimi antidepresivi (npr. amitriptilin - Aurorix).
Čeprav antidepresivi takoj vplivajo na nevrotransmiterje v možganih (kemični prenašalci informacij med celicami), se korenite spremembe pokažejo kasneje in sicer šele po 4 do 6 tednih prejemanja primernega odmerka. Učinek se z blažitvijo nekaterih simptomov nakazuje že prej.
Trajanje zdravljenja z antidepresivi je odvisno od vrste anksiozne motnje in od trajanja nezdravljene motnje.
Antidepresivom ljudje še vedno ne zaupajo, saj se bojijo, da bodo postali od njih odvisni in da bodo ta zdravila okvarila njihove notranje organe in podobno. Vse to ne drži. Današnji antidepresivi sodijo med zelo varna zdravila in nekaj težav s prenašanjem imajo le nekateri in še to večinoma le na začetku jemanja zdravila.
Da bi se izognili začetnemu nelagodju in povišani tesnobi ob začetku jemanja zdravil, se priporoča počasnejše dvigovanje odmerka zdravila. Nekateri dobro prenesejo odmerke, ki jih povečujejo za četrtino tablete, drugi za polovico.
Druga najpogosteje uporabljena vrsta zdravil so anksiolitiki, predvsem benzodiazepini: diazepam (Valium), klonazepama (Klonopin) in alprazolamom (Xanax). Anksiolitiki so kratkoročno zelo učinkoviti, a ob daljšem uživanju lahko povzročijo odvisnost.
Zdravnik lahko za zdravljenje predpiše tudi antipsihotike, ki zmanjšujejo vznemirjenost in napetost ter uravnavajo razpoloženje.
Na simptome anksioznosti lahko vplivamo tudi z ustrezno prehrano, zmanjšanjem uporabe kofeina in alkohola ter z zadostnim spanjem. Znanstveno je dokazano, da redna telesna vadba zmanjšuje simptome anksioznosti.
Za družino, prijatelje in sodelavce osebe z anksiozno motnjo je dobro, da se z motnjo seznanijo in poskušajo biti razumevajoči do simptomov, čeprav jih ne razumejo. Vztrajajte, da oseba poišče zdravniško pomoč!