1. Zdravljenje depresije
Zdravljenje depresije je dolgotrajen proces. Cilj zdravljenja je, da se izboljša razpoloženje in odstrani vse znaki bolezni, kateri ovirajo normalno življenje in delo. Učinkovite metode zdravljenja depresije vključujejo psihoterapijo, zdravila in telesno dejavnost, v različnih medsebojnih razmerjih, odvisno od izraženih simptomov depresije oziroma faze okrevanja.
Zdravila
Najprimernejša zdravila za zdravljenje depresije so antidepresivi. Večina antidepresivov deluje tako, da v možganih poveča koncentracijo tistih prenašalcev sporočil, katere nekateri imenujejo tudi »hormoni sreče«, to so serotonin, noradrenalin in dopamin. Novo ravnotvesje se ne vzpostavi takoj in v prvih dveh tednih zdravljenje ne prinese pomembnega izboljšanja. Ustrezen odziv na zdravilo je mogoče zaslediti v 2 - 4 tednih. Izboljšanje bolezni, ki se običajno pokaže po mesecu dni ali dveh, seveda ne pomeni, da ni nevarnosti, da se depresivno stanje ne bi ponovilo, če bi prenehali uporabljati zdravila. Zato je potrebno vzdrževalno zdravljenje, ki lahko traja nekaj mesecev, pa tudi leto dni in več.
Druga najpogosteje uporabljena vrsta zdravil so pomirjevala oz. anksiolitiki, predvsem benzodiazepini. Povečujejo dobro razpoloženje in prinašajo pomiritev. Anksiolitiki so kratkoročno zelo učinkoviti, a ob daljšem uživanju lahko povzročijo odvisnost. Zato jih zdravniki običajno predpišejo le na začetku zdravljenja z antidepresivi, da se premosti čas, ko nastopi izboljšanje zaradi učinkovanja antidepresivov.
Zdravnik lahko za zdravljenje predpiše tudi nizke odmerke antipsihotikov, ki zmanjšujejo vznemirjenost in napetost ter uravnavajo razpoloženje.
Psihoterapija
Kot najprimernejša oblika psihoterapije pri zdravljenju depresije, se priporoča kognitivno-vedenjska terapija.
Kognitivno-vedenjska terapija ali KVT pomaga spreminjati negativno razmišljanje in vedenje. Je učinkovita metoda za odpravljanje depresije, saj njen cilj ni le spremeniti negativno in samodestruktivno razmišljanje, temveč tudi razviti bolj pozitiven odnos do življenja. Nekatere študije kažejo, da so zdravila in KVT približno enako učinkovita, so pa tudi študije, ki kažejo na večji učinek kombinacije zdravil in KVT. Osebe, ki so zaključile zdravljenje s pomočjo KVT, po navadi ostanejo brez simptomov dlje, kot osebe, ki so se zdravile le z zdravili. V večini primerov je najučinkovitejša kombinacija psihoterapije, zdravil in telesne dejavnosti.
Telesna dejavnost
Raziskave kažejo, da je 12000 korakov dnevno enako učinkovito za zdravljenje depresije, kot če bi jemali antidepresive. Seveda to velja za zmerno in blago depresijo. Pri globoki depresiji pa bo telesna dejavnost pripomogla k okrevanju, vendar na začetku ne bomo zahtevali tako veliko korakov.
12.000 korakov namesto zdravil
2. Zdravljenje bipolarne motnje
Zdravljenje se izvaja z zdravili in z različnimi dejavnostmi, s katerimi se obvladuje nihanje razpoloženja in spoprijema s stresom.
Kemični prenašalci
V naših možganih se nahaja na milijone živčnih celic, ki med seboj komunicirajo preko sinaptičnih povezav. V sinaptičnih špranjah se nahajajo različni kemični prenašalci, ki jih izločajo živčne celice in se vežejo na membrano živčnih celic na posebna receptorska mesta.
Najpomembnejši prenašalci v možganih, ki so povezani z motnjo razpoloženja so:
- dopamin
- serotonin
- noradrenalin
Biološka osnova bipolarne motnje je v nestabilnosti dopaminskega sistema, zaradi česar se porušita serotoninski in noradrenalinski sistem, ki delujeta premalo. Posledica so simptomi (zlasti tesnoba, depresija, razdražljivost) in nihanje razpoloženja.
Cilj zdravljenja je doseči normalno nihanje razpoloženja, tako da oseba ne bo več imela težav.
Z zdravili “popravljamo” nepravilno delovanje prenašalcev in tako zmanjšujemo simptome in dolgoročno preprečujemo pretirano nihanje razpoloženja – razpoloženje stabiliziramo.
Za zdravljenje bipolarne motnje uporabljamo naslednje skupine zdravil:
Stabilizatorji razpoloženja
- Po neznanem mehanizmu uravnavajo razpoloženje tako, da preprečujejo pretirano nihanje razpoloženja in tako pojav ponovne epizode manije, depresije ali mešane epizode.
- Delujejo tudi antimanično in antidepresivno.
- Njihov učinek je »zakasnjen« in se pokaže šele po 2-4 tednih rednega jemanja!
- Litij je najstarejši stabilizator, poznan že preko 100 let, kot stabilizator uporabljan preko 50 let. Deluje tako, da uravnava več živčnih prenašalcev v možganih.
Antidepresivi
- Zvišajo raven nekaterih živčnih prenašalcev v možganih (serotonin, noradrenalin) in s tem povečajo aktivnost določenih predelov možganov.
- Učinkujejo z »zamudo« šele po 3-6 tednih rednega jemanja!
Antipsihotiki
- Klasične zaradi hitrega pomirjevalnega učinka uporabljamo za hitro umirjanje v manični ali mešani epizodi.
- Atipične (novejše) uporabljamo tako za zdravljenje posamezne epizode kot za preprečevanje ponovitev in stabilizacijo razpoloženja. Njihov učinek je tudi »razpršen« na uravnavanje več različnih živčnih prenašalcev v možganih.
Pomirjevala in uspavala
- Uporabljamo kot dodatna zdravila za umirjanje in uspavanje v akutni fazi zdravljenja.
- Uporabljati jih smemo samo krajši čas!
- Ne preprečujejo ponovitve in ne stabilizirajo razpoloženja.
- Njihova nepravilna raba vodi v odvisnost!
Antiepileptiki
- Njihova uporaba izhaja iz teorije, da je bipolarna motnja v bistvu temporalna epilepsija – delujejo zaščitno na možganske celice in jih »stabilizirajo«.
Zdravila navadno niso dovolj!! Oseba mora storiti še marsikaj, da se razpoloženje stabilizira. Pomoč svojcev je pri tem dobrodošla.
Prepoznavanje prvih znakov DEPRESIJE
Obdobje prvih znakov je zelo pomembno za preprečevanje ponovitve epizode, ker lahko z enostavnimi ukrepi preprečimo razvoj epizode. Najpomembnejše je prepoznavanje za posameznika značilnih, lastnih prvih znakov manije in depresije, ker je značilno, da se ob vsaki ponovitvi ponavljajo v enaki, individualni obliki.
Najpogostejši prvi znaki depresije so:
- izguba interesa za aktivnosti ali ljudi
- nesposobnost odložiti skrbi ali strahove
- motnje spanja (nočno prebujanje)
- žalost, gre na jok
- poležavanje
Strategije spoprijemanja s prvimi znaki depresije
Nekateri ljudje sami oblikujejo strategije spoprijemanja s prvimi znaki depresije, vendar niso vse strategije enako dobre in primerne:
DOBRE | SLABE |
Organizirati se in se zaposliti | Ostati v postelji in upati na izboljšanje |
Poiskati si podporo in iti v družbo | Izogibati se družabnim stikom |
Zmanjšati negativno razmišljanje tako da se bolj zaposli | Slabo skrbeti zase |
Prepoznati nerealne misli in razmisliti ali je vredno toliko skrbeti za stvari | Poglabljati se v nerealna negativna razmišljanja |
Vzdrževati vsakodnevne obveznosti | Opuščati aktivnosti |
Telovaditi, skrbeti za kondicijo | Uživati uspavala, pomirjevala, alkohol, droge |
Obisk pri zdravniku, psihiatru | Narediti nič |
Uporabne strategije za spoprijemanje z depresijo
Majhne spremembe vedenja v spodbudno smer so dobrodošle: npr. pri depresivni osebi, ki je utrujena, veliko poležava, slabo skrbi zase, je dobro, če si zjutraj, ko vstane, pripravi zajtrk in kavo in tako lažje začne dan, saj je nekaj že storila zase. Zelo pomembno je, da oseba, ki je v depresiji, ne prekine z vsemi dejavnostmi, ampak vsaj nekatere poskuša obdržati v določeni meri.
Preprečevanje samomorilnega vedenja
Ob pojavu depresije se tudi močno zveča samomorilna nevarnost. Brezup in samomorilne misli sta običajna simptoma depresije. Ko se tema pridružijo še tesnoba, razdražljivost in nespečnost se samomorilna nevarnost še poveča. Takrat je najboljše, da se posameznik oglasi pri zdravniku, mu pove za te simptome in samomorilne misli. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila, ki bodo zmanjšala samomorilno nevarnost. Takrat je potrebno uvesti tudi določene zaščitne ukrepe, kot je povečan nadzor. Dobro je, da ima posameznik že vnaprej izbrano osebo, ki ji zaupa, da se nanjo obrne v samomorilni stiski.
Prepoznavanje prvih znakov MANIJE
V povprečju je obdobje zgodnjih znakov manije krajše kot pri depresiji.
Najpogostejši prvi znaki manije so:
- zmanjšana potreba po spanju
- več k ciljem usmerjenega vedenja
- razdražljivost
- povečana družabnost
- bežeče misli
- povečan optimizem
Strategije spoprijemanja s prvimi zanki manije
Nekateri ljudje sami oblikujejo strategije spoprijemanja s prvimi znaki manije, vendar niso vse strategije enako dobre in primerne:
DOBRE | SLABE |
Vzdržati se od preveč k ciljem usmerjenih aktivnosti | Nadaljevati z aktivnostmi in si zadati še več nalog |
Pomirjujoče aktivnosti | Uživati v občutku privzdignjenosti |
Vzeti si čas za počitek in spanje | Iti ven in zapravljati še več |
Izbrati in zmanjšati število zadanih si nalog | Poiskati še več dela, da si zapolni še zadnjo minuto v dnevu |
Vzeti si prosti čas, proč od službe, obveznosti | Izgubiti živce zaradi malenkosti |
Vzeti več zdravil | Piti alkohol in uživati droge, da zdrži tempo |
Obisk pri zdravniku, psihiatru | Narediti nič |
Najpomembnejše tehnike pri spoprijemanju z manijo
Gre za več načinov, kako bi posameznik preprečil hujše posledice manije na družabnem in finančnem področju:
- zmanjšanje količine k ciljem usmerjene dejavnosti in načrtovanje časa za ne ciljano dejavnost, počitek in spanje.
- odlaganje odločitve glede večjih načrtov za prihodnost za 48 ur: »Če so ideje res dobre, tudi po premisleku ne bomo nič izgubili, lahko pa se v tem času izkaže, da smo preveč optimistično gledali na stvar.«
- pred dokončno odločitvijo glede večjega načrta za prihodnost po preteku 48ih ur odloga, se posameznik posvetuje še z dvema človekoma, ki jima zaupa in upošteva njuno mnenje!
- varovalke: z bližnjimi se posameznik dogovori, da bo v primeru poslabšanja sam oddal kreditne kartice, ključe avtomobila…
- Imeti natančen načrt, s katero bližnjo osebo se bo posameznik posvetoval v primeru večjih načrtov za prihodnost ali pa ji bo oddal denar, kartice, ključe avtomobila v primeru manije.
Preprečevanje poslabšanj in ponovitev
Depresija in manija se umakneta postopoma. Med zdravljenjem pogosto pride do poslabšanj.
Radi se ponavljata. 81% oseb ponovno zboli v prvih 5 letih po uspešno zdravljeni epizodi manije oz. depresije. Več kot je ponovitev, bolj motnja vzdržuje samo sebe. To pomeni, da se depresija in manija bolj pogosto ponavljata sami od sebe, težje je vplivati nanju, tako z zdravili kot psihološko (s terapijo, zdravim načinom življenja…).
VAROVALNI DEJAVNIKI | DEJAVNIKI TVEGANJA |
Pravilno uživanje zdravil | Nenadne prekinitve ali neredno uživanje zdravil, zloraba zdravil |
Neuživanje alkohola in drog | Zloraba alkohola in drog |
Strukturiran urnik vsakdanjih aktivnosti | Motnje spanja |
Urejen urnik budnosti in spanja | Pomanjkanje socialne mreže |
Načrt za ponovno vključevanje v socialne aktivnosti | Medosebni konflikti |
Sistem podpore | Spremembe vlog |
Psihoterapija, samopomočne skupine | Izmensko delo |
Izobraževanje o motnji | Prevelike obremenitve pri delu |
Zdravo in urejeno prehranjevanje | Potovanja v druge časovne pasove |
Telesna aktivnost | Stres |